Echo of the pilgrimages to the island
The architectural and artistic heritage is a reflection of the deep religious significance of Bled Island. The Church of the Assumption of Mary with a freestanding bell tower stands on the fenced platform at the top of the island. Provost’s House, Sexton’s House and a house called Hermitary (former residence of a hermit) are at the edge of the platform. Petschacher’s staircase from the south and the northern staircase lead to the church and bell tower.
Painting, sculpture and architectural art
A modest, probably wooden chapel is said to have stood on Bled Island as early as the time when the first archaeological remains of the settlement date from, i.e. in the 7th or 8th century AD. A small church with a rectangular flat covered nave and a semicircular apse was later built on the chapel site. The chapel was first mentioned in written sources as early as 1185. It was enlarged by Brixen bishops, who received the estate as a gift from Emperor St. Henry II in 1004.
The Church of the Assumption of Mary, which is Bled Island’s intrinsic and architectural centre, has been rebuilt several times. Romanesque design features were replaced by Gothic in the middle of the 15th century. Major renovations were needed after two earthquakes, first in 1511 and again in 1622. The church got the current Baroque form at the end of the 17th century.
Sedanja oprema, vključno s kvalitetno prižnico, je baročna. Glavni zlati oltar iz leta 1747 s krili že posega v prostor, z okrasjem pa izhaja iz tradicije oltarnih nastavkov 17. stoletja, ki predstavljajo vrh naše rezbarske umetnosti v tem času. V osrednji niši je Marijin kip, levo in desno pa je neznani rezbar upodobil cesarja sv. Henrika II. z ženo sv. Kunigundo.
Ostali trije kamniti oltarji so nastali v delavnici ljubljanskega kiparja Mihaela Kuša v letu 1699. Severni stranski oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, južni stranski sv. Blažu, oltar v južni stranski kapeli pa svetemu Mihaelu. Oltarne oljne slike so nastale prav tako konec 17. stoletja in imajo značilnosti beneške šole. V severni stranski kapeli, ki je bila zgrajena tako kot južna kapela konec 17. stoletja, stoji oltar sv. Ane, delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika, s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju.
Orgle so slikovito pročelje dobile v letu 1639 v delavnici celovškega mojstra Pavla Rottemburgerja. Na korni ograji je naslikan grb prošta Enzenberga, levo in desno pa visi po sedem tabel križevega pota, ki je poznobaročno delo. V cerkvi je tudi grb briksenškega škofa Janeza VIII., grofa Franca Kuenškega, ki je škofoval v letih 1680–1702.
Mogočni zvonik je v spodnjem delu še gotski, osrednji del je bil pozidan po potresu 1511, ko je bil zvonik močno poškodovan in le za silo popravljen z leseno zgradbo. V njem zvonijo trije zvonovi. Večji veliki zvon je bil odlit leta 1737 v zvonarski delavnici Antona Samasse v Ljubljani, manjša zvonova sta iz delavnice Gašperja Franchija. Zvonik so temeljito prenovili šele po več prošnjah leta 1680 kamnar Jakob Požlep, zidarski mojster Janez Soklič in zidar Matija Svetina, pesek pa je nabavil Jurij Zupančič.
Leta 1688 je zvonik zadela nova nesreča. Zaradi strele je pogorela streha, ki jo je leta 1690 popravil tesar Jernej Kumerdej. Današnjo podobo je streha dobila po požaru leta 1782. Zvonik je poslikan s šivanimi vogali, ohranjena je tudi slikovita ura na južnem pročelju iz 17. stoletja.
Nasploh je v 17. stoletju otok doživel največ posegov. Iz tega časa je znamenito južno stopnišče, ki šteje 99 stopnic, po katerih se povzpnemo na osrednjo ploščad s svetiščem. Leta 1655 ga je dal postaviti grajski oskrbnik in zakupnik proštijskega imetja Marks Petschacher, ki je zapisan tudi na kamniti heraldični plošči na kapelici Matere božje ob stopnicah.
Otok so obiskovali številni romarji, ki so navadno prespali v prostorih proštije, velike nadstropne zgradbe tik ob cerkvi. Stavba pravokotnega tlorisa s štirikapno streho ima v pritličju manjša okenca, ki dokazujejo, da je bila sprva stavba pritlična. Prezidali so jo najprej v začetku 17. stoletja, leta 1787 pa so ji dodali vrhnje nadstropje, tako da sta poleg romarjev v njej lahko bivala tudi kaplan – cerkveni oskrbnik in prošt, kadar je prišel iz Briksna na Bled. V pisanih virih, kot na primer v inventarju iz leta 1669, poimenujejo stavbo gostišče in mežnarija, iz česar lahko sklepamo, da je v njej sprva bival tudi mežnar.
Ker inventar iz leta 1721 omenja le še gostišče, so nedvomno v tem času mežnarja preselili v novo stavbo – mežnarijo, ki staji pod proštijo ob glavnem stopnišču. Pribrežno stavbo odlikujejo kvalitetni kamnoseški okenski okviri in portal iz peračiškega zelenega kamna tufa ali groha ter na pole poslikano pročelje. Od leta 1707, ko sta bila po zapovedi briksenškega škofa imenovana dva kaplana, so enega naselili v mežnariji, drugi pa se je takrat verjetno preselil na jezersko obalo, kjer je domnevno na lokaciji današnje vile Bled stala upravna stavba proštije, v kateri je vrsto let domovala blejska šola. Od leta 1787 je proštijska stavba na obali nasploh služila samo za šolo.
Na otoku za cerkvijo stoji manjša nadstropna stavba, imenovana Puščavica. Sprva lesena stavba, postavljena pred letom 1636 za duhovnika puščavnika Mihaela Waidmanna, brata tedanjega oskrbnika in poznejšega glavarja na gradu Krištofa Waidmanna, je tudi pozneje služila za druge duhovnike puščavnike, ki so se naselili na otoku, da bi v samoti in tišini zbrano molili.
Kdaj je bila stavba pozidana, viri ne povedo. Sedanja oblika je iz leta 1852, ko jo je župnik Simon Peharc pripravil za prenočevanje romarjev.
Leta 1852 je bilo zgrajeno tudi kamnito severno stopnišče, po katerem se spustimo do severne obale otoka, kjer je v kamnito brežino vkopana kapelica Lurške Matere Božje.
Pot lahko nadaljujemo okoli otoka po vzhodni obali, zaraščeni z iglavci in listavci, ali po zahodni obali po peščeni poti, ki nas privede nazaj na osrednjo ploščad. Tu si velja ob zvoniku ogledati tudi baročni kip Marije Magdalene, gotski svetilnik ob južnem vhodu v cerkev in cerkveni portal iz leta 1866, ki je nastal v radovljiški podobarski in kamnoseški delavnici Ivana Vurnika. Bronasta vrata krasi relief s prizorom Oznanjenja. Do konca 17. stoletja je na tem mestu stal zunanji oltar.
Blejski otok je nesporno eden najpomembnejših naravnih vrednot ter kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji, zato je bil že leta 1949 zavarovan z odločbo, ki jo je leta 1999 nadomestil Odlok o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena.
Avtor: mag. Nika Leben
Viri in literatura:
Blejski otok je od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Many visitors to the shrine, who have always gone on pilgrimage to the island, love the Wishing Bell. When they ring the bell, they commend themselves to the Mother of God and hand over their wishes and requests in faith that she will fulfil them.
