Umetnostna dediščina

Dediščina sakralnega življenja

Odmev romanj na otok

Stavbna in umetnostna dediščina sta odraz globokega verskega pomena Blejskega otoka. Na ograjeni ploščadi na vrhu otoka stoji cerkev Marijinega vnebovzetja s samostojno stoječim zvonikom. Ob robu ploščadi sta proštija in mežnarija ter hiša, imenovana puščavica (nekdanje bivališče puščavnika). Do ploščadi cerkve in zvonika vodijo Petschacherjeve stopnice z južne strani in severno stopnišče.

Cerkev Matere Božje

Slikarska, kiparska in arhitekturna umetnost

Skromna, verjetno lesena kapela naj bi na Blejskem otoku stala že v času, iz katerega so tudi prvi arheološki ostanki poselitve, to je v 7. ali 8. stoletju po Kristustu. Na mestu kapelice so kasneje pozidali majhno cerkvico s pravokotno ravno krito ladjo in polkrožno apsido. V pisnih virih je kapela prvič omenjena že leta 1185. Povečali so jo briksenški škofje, ki so leta 1004 posest dobili v dar od cesarja svetega Henrika II.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je pomensko in arhitekturno središče Blejskega otoka, je bila večkrat prezidana. Romanske oblikovne značilnosti je sredi 15. stoletja zamenjala gotika. Večja obnova pa je bila potrebna po dveh potresih, prvič leta 1511 in znova leta 1622. Sedanjo baročno obliko je cerkev dobila konec 17. stoletja.

Sedanja oprema, vključno s kvalitetno prižnico, je baročna. Glavni zlati oltar iz leta 1747 s krili že posega v prostor, z okrasjem pa izhaja iz tradicije oltarnih nastavkov 17. stoletja, ki predstavljajo vrh naše rezbarske umetnosti v tem času. V osrednji niši je Marijin kip, levo in desno pa je neznani rezbar upodobil cesarja sv. Henrika II. z ženo sv. Kunigundo.

Ostali trije kamniti oltarji so nastali v delavnici ljubljanskega kiparja Mihaela Kuša v letu 1699. Severni stranski oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, južni stranski sv. Blažu, oltar v južni stranski kapeli pa svetemu Mihaelu. Oltarne oljne slike so nastale prav tako konec 17. stoletja in imajo značilnosti beneške šole. V severni stranski kapeli, ki je bila zgrajena tako kot južna kapela konec 17. stoletja, stoji oltar sv. Ane, delo kranjskega baročnega kiparja Valentina Vrbnika, s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju.

Orgle so slikovito pročelje dobile v letu 1639 v delavnici celovškega mojstra Pavla Rottemburgerja. Na korni ograji je naslikan grb prošta Enzenberga, levo in desno pa visi po sedem tabel križevega pota, ki je poznobaročno delo. V cerkvi je tudi grb briksenškega škofa Janeza VIII., grofa Franca Kuenškega, ki je škofoval v letih 1680–1702.

Zvonik cerkve Matere Božje na Jezeru

Mogočni zvonik je v spodnjem delu še gotski, osrednji del je bil pozidan po potresu 1511, ko je bil zvonik močno poškodovan in le za silo popravljen z leseno zgradbo. V njem zvonijo trije zvonovi. Večji veliki zvon je bil odlit leta 1737 v zvonarski delavnici Antona Samasse v Ljubljani, manjša zvonova sta iz delavnice Gašperja Franchija. Zvonik so temeljito prenovili šele po več prošnjah leta 1680 kamnar Jakob Požlep, zidarski mojster Janez Soklič in zidar Matija Svetina, pesek pa je nabavil Jurij Zupančič.

Leta 1688 je zvonik zadela nova nesreča. Zaradi strele je pogorela streha, ki jo je leta 1690 popravil tesar Jernej Kumerdej. Današnjo podobo je streha dobila po požaru leta 1782. Zvonik je poslikan s šivanimi vogali, ohranjena je tudi slikovita ura na južnem pročelju iz 17. stoletja.

Južno kamnito stopnišče

Nasploh je v 17. stoletju otok doživel največ posegov. Iz tega časa je znamenito južno stopnišče, ki šteje 99 stopnic, po katerih se povzpnemo na osrednjo ploščad s svetiščem. Leta 1655 ga je dal postaviti grajski oskrbnik in zakupnik proštijskega imetja Marks Petschacher, ki je zapisan tudi na kamniti heraldični plošči na kapelici Matere božje ob stopnicah.

Proštija na Blejskem otoku

Otok so obiskovali številni romarji, ki so navadno prespali v prostorih proštije, velike nadstropne zgradbe tik ob cerkvi. Stavba pravokotnega tlorisa s štirikapno streho ima v pritličju manjša okenca, ki dokazujejo, da je bila sprva stavba pritlična. Prezidali so jo najprej v začetku 17. stoletja, leta 1787 pa so ji dodali vrhnje nadstropje, tako da sta poleg romarjev v njej lahko bivala tudi kaplan – cerkveni oskrbnik in prošt, kadar je prišel iz Briksna na Bled. V pisanih virih, kot na primer v inventarju iz leta 1669, poimenujejo stavbo gostišče in mežnarija, iz česar lahko sklepamo, da je v njej sprva bival tudi mežnar.

Mežnarija

Ker inventar iz leta 1721 omenja le še gostišče, so nedvomno v tem času mežnarja preselili v novo stavbo – mežnarijo, ki staji pod proštijo ob glavnem stopnišču. Pribrežno stavbo odlikujejo kvalitetni kamnoseški okenski okviri in portal iz peračiškega zelenega kamna tufa ali groha ter na pole poslikano pročelje. Od leta 1707, ko sta bila po zapovedi briksenškega škofa imenovana dva kaplana, so enega naselili v mežnariji, drugi pa se je takrat verjetno preselil na jezersko obalo, kjer je domnevno na lokaciji današnje vile Bled stala upravna stavba proštije, v kateri je vrsto let domovala blejska šola. Od leta 1787 je proštijska stavba na obali nasploh služila samo za šolo.

Puščavnica

Na otoku za cerkvijo stoji manjša nadstropna stavba, imenovana Puščavica. Sprva lesena stavba, postavljena pred letom 1636 za duhovnika puščavnika Mihaela Waidmanna, brata tedanjega oskrbnika in poznejšega glavarja na gradu Krištofa Waidmanna, je tudi pozneje služila za druge duhovnike puščavnike, ki so se naselili na otoku, da bi v samoti in tišini zbrano molili.

Kdaj je bila stavba pozidana, viri ne povedo. Sedanja oblika je iz leta 1852, ko jo je župnik Simon Peharc pripravil za prenočevanje romarjev.

Severno kamnito stopnišče

Leta 1852 je bilo zgrajeno tudi kamnito severno stopnišče, po katerem se spustimo do severne obale otoka, kjer je v kamnito brežino vkopana kapelica Lurške Matere Božje.

Do portala in bronastih vrat

Pot lahko nadaljujemo okoli otoka po vzhodni obali, zaraščeni z iglavci in listavci, ali po zahodni obali po peščeni poti, ki nas privede nazaj na osrednjo ploščad. Tu si velja ob zvoniku ogledati tudi baročni kip Marije Magdalene, gotski svetilnik ob južnem vhodu v cerkev in cerkveni portal iz leta 1866, ki je nastal v radovljiški podobarski in kamnoseški delavnici Ivana Vurnika. Bronasta vrata krasi relief s prizorom Oznanjenja. Do konca 17. stoletja je na tem mestu stal zunanji oltar.

Blejski otok je nesporno eden najpomembnejših naravnih vrednot ter kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji, zato je bil že leta 1949 zavarovan z odločbo, ki jo je leta 1999 nadomestil Odlok o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena.

Avtor: mag. Nika Leben

Viri in literatura:

  • Gornik, Franc. Zgodovina Blejske župnije. Celje: Mohorjeva družba, 1990.
  • Höfler, Janez. Srednjeveške freske v Sloveniji. 1. knjiga. Ljubljana: Družina, 1996.
  • Resman, Blaž. Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem. Ljubljana: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, 2006.
  • Resman, Blaž. Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1995.
  • Stopar, Ivan. Bled. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 206. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2004.
  • Šribar, Vinko. Blejski otok: oris zgodovine. Bled: Zavod za pospeševanje turizma na Bledu, 1999.

 

Odlok o razglasitvi kulturnega spomenika

Blejski otok je od leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Izvedite več

Kontakt
Blejski otok

Informacije, naročila porok in najava organiziranih skupin:
T: +386 4 576 79 79
F: +386 4 576 79 01
E: info@blejskiotok.si
Pristojbina za otok, info, najava organiziranih skupin:
T: +386 4576 79 77

Potičnica Blejski otok

T: +386 4 576 79 79
E: poticnica@blejskiotok.si info@blejskiotok.si

Hotel Stari Farovž

T: +386 70 865 738
E: hotel@blejskiotok.si

Prodajna galerija

T: +386 4576 79 78

Naročilo bogoslužja in svete maše

Naročilo preko spleta ali osebno v župnijski pisarni Župnije Bled vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00.
Možni dodatni termini: vsak dan ob 7.30 po predhodnem dogovoru z Župnijo Bled.

Župnija Bled

DŠ: 95119159
TRR: IBAN SI56 0700 0000 0791 028 (GB d.d., Kranj)
E-mail: info@zupnija-bled.si

Naročilo >>
Koristne informacije
Odpiralni čas junij
  • Cerkev Matere Božje na jezeru
  • Prodajna galerija
  • Potičnica

10.00–19.00

Cenik >>
Najava organiziranih skupin >>
Lokacija >>
Osnovni podatki
Blejski otok, d.o.o.

Slovenski trg 1
4260 Bled
Slovenija

ID DDV: SI13782061
MŠ: 2039702000
TRR: IBAN SI56 0313 9100 0250 549 (SKB d.d.)

Imate vprašanje?
waves