UMETNOST

Slikovite freske v prezbiteriju cerkve, ki so nastale okoli leta 1470 so delo slikarja iz kroga Maškega mojstra, izšolanega v delavnici mojstra Bolfganga. Anonimni slikar je za poslikavo uporabil tedanje grafične predloge mojstra E.S. in nizozemske 40-listne Biblie pauperum. Ohranjeni prizori pripovedujejo Marijino zgodbo: na severni strani je Oznanjenje materi Ani na njenem domu in Srečanje Joahima in Ane pri Zlatih vratih. Pod njima je upodobljena Marija kot tempeljska devica, na nekdanji desni poli severne stene pa se skozi vso višino pne evharistični Kristus pod gotsko arhitekturo, ki ga spremljata angela z orodji trpljenja. Ohranjeni del druge polovice cikla, ki je nameščena na južno steno, se začenja z Marijinim obiskovanjem, nadaljuje s Kristusovim rojstvom v obliki Marijinega čaščenja deteta in z Obrezovanjem. Tik nad Kristusovim rojstvom se še vidi odlomek Marijinega oznanjenja, ohranil se je tudi del Predstavitve v templju in del Marijinega kronanja kot sklepne slike cikla.

Prvotni gotski oltar, domnevno iz leta okoli 1465, se ni ohranil, razen lesenega Marijinega kipa z Jezusom, ki ga občudujemo na severni steni. Sedanja oprema je baročna.

Glavni baročni oltar iz leta 1747 z bogatim okrasom izhaja iz tradicije oltarnih nastavkov 17. stoletja, ki predstavljajo vrh naše rezbarske umetnosti v tem času. V osrednji niši stoji Marijin kip, levo in desno pa je neznani kipar upodobil cesarja Henrika II. Z ženo Kunigundo. Ostali trije kamniti oltarji so nastali v delavnici ljubljanskega kiparja Mihaela Kuša leta 1699. Sočasne so beneško občutene oltarne slike z upodobitvijo oltarnih patronov sv. Marije Magdalene na severnem in sv. Blaža na južnem slavoločnem oltarju ter sv. Mihaela v južni kapeli. V severni stranski kapeli, ki je bila tako kot južna zgrajena konec 17. stol., stoji oltar sv. Ane s sliko, ki izhaja iz znane Layerjeve delavnice v Kranju. Angela v atiki oltarja pa pripisujejo kranjskemu baročnemu kiparju Valentinu Vrbniku, ki je tudi avtor obeh parov angelov na volutah slavoločnih oltarjev.

Orgle so slikovito pročelje dobile leta 1639 v delavnici mojstra Pavla Rottemburgerja. Na ograji pevskega kora je grb prošta grofa Enzenberga, na vrhu slavoloka pa sta grba briksenških škofov Janeza VIII. In Franca Kuenškega, ki je škofoval v letih 1680 do 1702. Med opremo velja omeniti še kvalitetno baročno knjižno ter zakristijsko omaro.