RAZSTAVA JASLIC

Z izrazom jaslice razumemo na splošno – plastično predstavitev dogodka Jezusovega rojstva (v naravni ali drugačni velikosti) s kipi ali s čim podobnim, prikazano v osebah protagonistih: Jezus, Marija, Jožef; v obiskovalcih: pastirji,angeli, modri; v živalih, ki jih omenja izročilo: vol, osel, ovce itd. ter postavljeno navadno v palestinsko ali domačo pokrajino. Bistveno pri jaslicah je to, da so narejene kot religiozni objekt pobožnosti v božičnem času ter pomagajo vernikovi pobožnosti in njegovemu nabožnemu doživljanju.

Prva in prava domovina slovenskih hišnih jaslic je alpsko in predalpsko ozemlje ali Gorenjska, kjer so se udomačile do leta 1800. Na podeželje so sicer prišle veliko pozneje kot v mesta in še to zelo neenakomerno. Kot izdelovalce figur najdemo navdušene samouke, nadarjene ljudske podobarje in jasličarstvu naklonjene umetnike.

Jaslice so znamenje zgodovinske resničnosti Kristusovega učlovečenja v času in prostoru, za človeka in stvarstvo; so pa tudi simbol vedno navzoče milosti Kristusa, ki se hoče sedaj roditi v človeku in ga posvetiti. Niso le kazalec nečesa preteklega, ampak so podoba tiste resničnosti, ki postaja vsakdanja stvarnost, po kateri Kristus prihaja k nam in nam razodeva sebe in svojo ljubezen.

Jaslice nas nagovarjajo, vabijo nas v osebni odnos do Božje ljubezni in usmiljenja, s tem pa nas odpirajo tudi za sočloveka, v čemer je njihov najgloblji teološki in socialni pomen. Kristusov način prihoda na svet in s tem jaslice, nas uče, kaj je namen in cilj človekovega življenja, namreč biti, ne pa imeti.

V GLINI PREDSTAVLJENA OBLAČILA NAŠIH PREDNIKOV

Avtorica razstave, gospa Ladina Korbar se je rodila 24. aprila 1946 v Divači. Živi in ustvarja v Domžalah, kjer skupaj z družino in prijatelji raziskuje in ohranja oblačilni videz naših prednikov.

Z glino se je prvič srečala na tečaju keramike, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Pri izdelavi figur mojstrsko rešuje vprašanja, ki jih narekuje glina, kot specifično gradivo. S svojimi figurami opredmeti slikovni, ter fotograski zapis zgodovine. Dosledno upošteva izročilo naše dediščine, zlasti strokovno literaturo Etnografskega muzeja Slovenije in Filozofske fakultete v Ljubljani.

Njene figure nosijo znak umetnostne obrti, kar neizpodbitno priča o likovni in tematski izvirnosti in neponovljivosti. Po besedah prof. dr. Janeza Bogataja, njena dela predstavljajo pomemben element lokalne, regionalne in obče slovenske razpoznavnosti.

"V glini predstavljena oblačila narodov Evropske skupnosti" avtorice Ladine Korbar